Nasveti za zeleno in zdravo zelenico

Lastnosti:

  • Namenjeno za velikost površine: 0 m2
  • Nagib: /5
  • Moč: /5
  • Vzdržljivost: /5
  • Čas košnje: /5
  • Čas polnenja: /5

Opis

Temno zelena, kompaktna, trpežna in hitra travna ruša je želja vsakogar in zato obstaja le ena rešitev: pravilno vzdrževana trava z močnimi globokimi koreninami v stabilni podlagi.
Korektna konstrukcija podlage omogoča stabilnost in ustrezen vodno zračni režim. Pravilno vzdrževanje omogoča travi optimalno rast in prenašanje vse večje obremenitve in klimatske strese (vročina, suša, veter…).

NAJPOMEMBNEJŠI NASVETI

1. Košnja
Najpogostejše opravilo je košnja (vsak oziroma vsak drugi dan). Kosilni element mora biti oster, kar zagotavlja čisto rez. Nikoli ne pokosimo več kot 1/3 zelenega dela travnih bilk. Višino košnje lahko naenkrat zmanjšamo samo za 1mm. Obvezno odstranjujemo pokošeno maso. Ko temperature presežejo 28 oC, obvezno dvignemo višino košnje, pred prvim jesenskim dežjem višino zopet spustimo. Pozno jeseni kosimo dokler trava raste.

2. Gnojenje
Z odstranjevanjem pokošene mase, odstranjujemo hranila, ki jih je potrebno nadomestiti. Gnojimo večkrat z manjšimi odmerki, še preden nastopi potreba po hranilih. Druga možnost je da uporabimo gnojila s kontroliranim sproščanjem hranil, kjer letno zadostuje 3-4 kratno gnojenje. Gnojimo po košnji in po gnojenju zalijemo, da preprečimo morebitne ožige. Ko nastopi vročina z gnojenjem prenehamo. Novost je pozno jesensko gnojenje, ko nadzemni deli trave ne rastejo več. Korenine še vedno asimilirajo, zato jim omogočimo kopičenje rezervnih hranil za uspešnejšo prezimitev in hitrejši začetek rasti spomladi.

3. Namakanje
Spremenjene klimatske razmere, pogosta in daljša sušna obdobja, zahtevajo na vrtu ustrezno namakanje.
VENDAR POZOR! Z NEPRAVILNIM NAMAKANJEM NAREDIMO NAJVEČJO ŠKODO.
Prepogosto zalivanje z majhno količino vode neposredno zmanjša koreninsko maso, posledično se pojavijo nezaželene vrste trav in zmanjša se odpornost na stres.
Sistem moramo dobro poznati (letno testiranje) in naravnati tako, da zaliva enakomerno in izdatno. Za eno zalivanje porabimo toliko vode da premočimo 15-20 cm globoko to je približno 20 l/m2 (eno uro po zalivanju preverimo z lopato).
Če ni naravnih padavin pri najvišjih dnevnih temperaturah:
do 20oC zalijemo vsakih 14 dni,
20-25oC zalijemo vsakih 10 dni,
25-30oC zalijemo vsakih 7 dni,
nad 30oC zalijemo vsake 3 dni.
V sončnem in vetrovnem vremenu namakamo pogosteje, vendar ne več kot dva do trikrat na teden. Zalivamo pozno zvečer ali zgodaj zjutraj najboljše po košnji. Letno naj ne bi porabili več kot 250 l vode/m2 površine.

4. Zbitost tal in rast korenin
Nenehne obremenitve travne ruše z hojo, igranjem, košnjo in zalivanjem zbijajo vrhnjo plast rastnega sloja. Tla izgubijo prepustnost za vodo in zrak, upočasni se pronicanje odvečne vode in začne primanjkovati kisika, to najprej ustavi rast korenin in takoj zatem celotno rast.
Enako učinkujejo neprepereli ostanki organske mase (polst-filc) v debelini več kot 5mm.

Ukrepi, ki preprečijo zbitost tal:
globinsko rahljanje: Če se tla zbijejo in niso več prepustna za vodo s posebnim strojem vertidrein ali vilami tla razrahljamo 15-20 cm globoko.
luknjanje (aeriranje): Vsaj dvakrat letno s posebni stroji luknjači (za manjše površine obstajajo ročni luknjači) z votlimi tulci izmečemo čepe in naredimo 6-10 cm globoke luknje. Čepe odstranimo in luknje zapolnimo s kremenčevim peskom. Pred poletjem dvakrat luknjamo z posebnimi križnimi tulci.
zračenje (vertikutiranje): Z vertikutirjem (stroj s pokončnimi noži) vsaj dvakrat letno izmečemo vse nepreparele ostanke organske mase (polst-filc). Izmetani material odstranimo in rahlo peskamo.
Peskanje: Po trati potrosimo kremenčev pesek ali mešanico (top dresing). To zmanjšuje zbitost in ustvarjanje polsti-filca. Hkrati povečuje zračnost, odcednost in odpornost za obremenitve. Peskamo dvakrat letno 4-8 l/m2 po globinskem rahljanju ali luknjanju. Priporočljivo je lahko peskanje z 2 l/m2 po vsakem mehanskem ukrepu.

Vse mehanske ukrepe moramo izvajati, ko trava bujno raste (spomladi in jeseni), da se lahko mehanske poškodbe takoj popravijo.

5. Varstvo
Najboljše varstvo pred pleveli, boleznimi in škodljivci je gosta, pravilno vzdrževana travna ruša z globokimi koreninami.
Priporočamo preventivno škropljenje z:
Po potrebi oziroma vsaj 5-krat letno Optifer ali Ferrotop-fluid 50ml/5lvode/100m2.
Enkrat mesečno Tilt ali Quadris 5-10ml/5l vode/100m2 proti raznim boleznim.
V obdobju ko zalivamo 4-6-krat letno uporabimo močilo napr. Klick 20-25ml/10lvode/100m2.
Zatiranje širokolistnih plevelov po potrebi.

6. Vzdrževanje položene ruše do ukoreninjenja
Takoj po polaganju rušo rahlo zalijemo in rahlo povaljamo.
Nato močno zalijemo, da premočimo cel rastni sloj.
Pet do sedem dni vzdržujemo stalno vlažnost (zalivamo večkrat na dan, vendar pazimo, da voda ne stoji na površini.
Čim manj hodimo po razmočeni površini.
En dan ne zalivamo in zvečer pokosimo.
Po košnji izdatno zalijemo, da premočimo cel rastni sloj.
Začnemo redno kositi.
Ob vročini in suhem vremenu še en teden nadaljujemo z zalivanjem vsak ali vsak drugi dan po košnji.
Po dveh tednih je travna ruša ukoreninjena in začnemo z normalnim vzdrževanjem.